Biografija p. Bruna J. Korošaka

*


Foto Mitja Ličar & rutars

        K o r o š a k  Jože, redovniško ime Bruno, frančiškan in vseučiliški profesor, rojen 18. marca 1920 v Mariboru. Oče Franc, višji sodni uradnik, mati Pavla Podbregar.
        Po treh letih klasične gimnazije v Mariboru je bil sprejet v frančiškanski konvikt v Novem mestu in po mali maturi na tamkajšnji realni gimnaziji je vstopil v frančiškanski Red 14. avgusta 1935. Višjo maturo je z odličjem opravil v Ljubljani, in po enem letu Filozofije 1. septembra 1941 napravil slovesne zaobljube, nakar je nadaljeval teološke študije v Rimu na Antonianumu. Po mašniškem posvečenju dne 11. julja 1943 se je po treh letih višjih teoloških študijev kot član mariološke komisije ves posvetil zbiranju pričevanj o Marijinem Vnebovzetju, ki je bilo proglašeno za versko resnico leta 1950. V letih 1950 do 1966 je bil član komisije za kritično izdajo škotskega teologa Blaženega Janeza Duns Škota, Janeza iz Duns-a (John Duns Scotus).
        Leta 1954 je objavil svojo doktorsko disertacijo o nauku o Mariji sv. Alberta Velikega in njegovih sodobnikov, leta 1958 pa še knjigo o nauku frančiškanskih teologov, prisotnih na tridentinskem koncilu, o Marijinem brezmadežnem Spočetju. Istega leta je izšla tudi njegova obsežna razprava o Marijinem doprinosu h Kristusovem Odrešenju. V teh letih je imel tečaje o srednjeveški mariologiji na Fakulteti Očetov Servitov Marianum. Leta 1966 je bil imenovan za direktorja osrednje frančiškanske univerzitetne knjižnice Antonianuma, in naslednje leto tudi za profesorja kristologije za slušatelje dogmatske specializacije.
        Leto pozneje so ga povabili za profesorja o onostranskih stvarnostih na Vatikanski univerzi Urbanianum, o katerih je imel pozneje tečaj tudi na karmeličanski Fakulteti Teresianum. Leta 1978 je bil imenovan za generalnega tajnika in namestnika rektorja Urbanianuma, ki je skrbela in vodila kar 32 bogoslovnih študijev v Afriki in Aziji, od katerih je mnoge med počitnicami osebno vizitiral. Istega leta so ga v Cambridge-u uvrstili v mednarodni seznam izrednih razumnikov (International Who's Who of Intellectuals, str. 423)
        Po upokojitvi leta 1984 je bil imenovan za župnika v Žabnicah in oskrbnika svetišča treh dežel na Višarjah, nakar se je po 9 letih pastirovanja predal spovedovanju na Kostanjevici v Novi Gorici in na Sveti Gori ter pisanju teoloških člankov in razprav.
        Vsa leta poučevanja je povrhu še pod okriljem Vatikanske kongregacije za svetnike pripravljal zgodovinska in teološka raziskovanja za mnoge kandidate za čast oltarja, med katerimi so bili, poleg Italijanov in Francozov, tudi Slovenci škof Friderik Irenej Baraga (škofijski in apostolski proces), škof Janez Franc Gnidovec (škofijski proces) in škof Anton Martin Slomšek (glavni del apostolskega procesa). Trenutno se trudi za beatifikacijo Fratra Monalda Koprskega (+ 1278).
        Leta 2008 je izšel seznam vseh njegovih publikacij, v katerih se je vedno skušal držati pravila, da je v učbenikih in poljudnih teoloških člankih v glavnem bolj varno voziti po tridentinskih tračnicah, med tem ko se o novih smernicah in odkritjih lahko piše le v malo razširjenih in skoraj nepoznanih esejih. Tako n. pr. se v eseju o brezmadežnem spočetju Marije med drugim omenja, da so škofje na cerkvenem zboru v Trentu leta 1546 vernikom zabičevali, da vsak njihov zaplodek podeduje od Adama krivdo greha, kakor to uči sv. Pavel (Rim 5, 12), česar pa sv. Pavel v izvirniku nikdar ni učil, ampak so mu to pripisovali samo v latinskem prevodu, ki so ga vse do današnje dobe v zahodni Cerkvi imeli za nezmotljivega. Prav tako so že od srednjega veka dalje latinski teologi kralju Davidu pripisovali zmotno in v Stari zavezi nemogočo trditev, po kateri naj bi ga njegova mati, zakonita Jessejeva žena, »v grehu spočela« (Ps 50, 6). Za zahodne teologe bi bilo bolje, če bi izvirno ali začetno krivdo iskali v povsod razširjenem nagnjenju k nasilnosti in napadalnosti. Ta se pa ureja in odpravlja samo z vzgojo v veri in morali, ne pa z magičnim učinkom svetega krsta dojenčkom. Zato tudi ni res, da bi se morali nekrščeni dojenčki po prenagli smrti vse do konca sveta baviti z igračkami v nekem limbu. Teologija mora tudi najti pravo razlago za onostranske stvarnosti vic in pekla, o katerem Sveto pismo nikjer ne govori, da ne bodo vernike zavajali s prikritim manihejskim dualizmom in branili večnost »pekla« še po koncu tega sveta, češ da naj bi takrat poleg kraljestva Boga Očeta obstajalo še kraljestvo satana, ki naj bi se vso večnost naslajal z nasilnim nabadanjem in praženjem vstalih teles pogubljenih.
        V italijanščini je potek življenja priobčen na platnicah knjige Saggi di teologia dogmatica in Credo nella vita eterna - Compendio di escatologia, v angleščini pa v International Who's Who of Intellectuals.

Primerjaj:
O življenju in delovanju p. Bruna obstoji en polurni film, ki ga je g. Marijan Drobež vodil v pogovoru z njim oktobra 2009 za televizijo VITEL. Zelo obširno in natanko je o njegovem delovanju v Rimu pisal č. g. Marko Benedik, Delovanje slovenskih duhovnikov v Rimu v XX. stoletju, Celje 2010, str. 237-239, 252-255. Obširen popis, ki obsega kar 6 strani, vseh njegovih knjig in člankov prinaša Branko Lušina, Vodnik po knjižni razstavi frančiškana p. Bruna Korošaka ob 65. letnici mašništva, Nova Gorica 2008. Nekaj knjig in novejših teoloških esejev se nahaja na spletišču g. Štefana Rutar-ja (www.rutars.net) v zbirki Različni teksti, in v zbirki Kulturni utrinki, kjer so objavljene 3 knjige o škofu Frideriku Baragu. [Mirjam]

Več o meni
| MARKO BENEDIK | MARIJAN F. KRANJC |

*




A.D. MMXII

Copyright © 2012 - Vse pravice pridržane - All rights reserved - korosak.eu
Oblikovano pri rutars.net - Designed by rutars.net

*